JØRN OBERG UTZON

UVOD

Jørn Utzon je bil danski arhitekt, rojen v Kopenhagnu na Danskem. Obiskoval in doštudiral je na Danski kraljevski akademiji za likovno umetnost.

Pri oblikovanju stavb se je nanašal na t.i. aditiven arhitekturni pristop, ki temelji na rasti vzorcev v naravi. Aditivno arhitekturo je videl kot del sveta, kjer tako naravne kot kulturne forme prispevajo k adicijskemu sistemu in hierarhiji. Menil je, da bi stavbe morale biti zasnovane bolj svobodno kot le v identičnih škatlastih oblikah.

Njegovo najbolj znano delo je operna hiša v Sydneyu, ki je bila kasneje razglašena kot svetovna kulturna dediščina. Oblikoval je tudi vodni stolp v kraju Svaneke na Danskem. Skupaj s svojim sinom Kimom pa je zasnoval Utzon center v Aalborgu.


Slika 1: Jørn Utzon, 2001, Utzonov portret v vili Can Lis

 ŽIVLJENJEPIS

Kmalu po rojstvu (9. aprila 1918) se je Jørn Utzon z družino preselil iz Kopenhagna v Aalborg, kjer je njegov oče, Aage Utzon, sprejel službo kot morski strojnik v ladjedelnici.

V otroštvu je Jørn pogosto hodil mimo ladjedelnice in skozi leta se je začel bolj zanimati za morje, ter delo svojega očeta. Kljub prvotni želji, da bi postal morski strojnik, po vzoru svojega očeta, se je leta 1937 vpisal na Dansko kraljevsko akademijo v Kopenhagnu, kjer je dokončal študij arhitekture.

Ko je leta 1942 diplomiral na akademiji, je zaradi druge svetovne vojne, kot mnogo takratnih arhitektov, zbežal na nevtralno Švedsko, kjer se je zaposlil pri švedskem arhitektu Hakonu Ahlbergu do konca vojne.


Slika 2: Jørn Utzon, 1962, Utzon z maketo stropa Sydneyjske opere, Avstralija

Na Utzonova dela so vplivali arhitekti Aalto, Asplund in Wright. V desetletju po končanem študiju je veliko potoval po svetu, obiskal je Maroko, Mehiko, ZDA, Kitajsko, Japonsko in Avstralijo. Slednja je usodno vplivala na njegovo nadaljnje življenje.

Med vsemi potovanji ga je najbolj navdušila Mehika, predvsem ideja gradnje na platformi, ki jo je opazoval pri arhitekturi Majev. Ta se je kasneje odrazila v mnogih Utzonovih modelih, vključno z operno hišo v Sydneyu, o kateri je napisal: ” … ideja je bila, da naj platforma zareže kot nož in loči primarno in sekundarno funkcijo v celoti. Na vrhu platforme gledalci doživijo izpopolnjeno umetniško delo, pod njo pa poteka vsak pripravek zanjo. ”

DELA

Sydneyska opera

Zgodba operne hiše se je začela že v letu 1957,  ko je bil Utzon, takrat star 38 let, še razmeroma neuveljavljen v svetu arhitekture. Živel je v majhnem obmorskem mestu s svojo ženo in njunimi tremi otroki, kateri so vsi sledili očetovim stopinjam in postali arhitekti. Udeležil se je anonimnega natečaja za izgradnjo operne hiše v Sydneyskem zalivu. Med okoli 230 prispevki je bil izbran njegov koncept, ki so ga mediji označili kot “trem lupinam podobni betonski oboki, prekriti z belimi ploščicami.«

SZ107, Red book, Opera house

Slika 3: Jørn Utzon, 1958, skica Sydneyjske opere

Utzon, ki je močno čuval svojo zasebnost, se je nevede zapletel v politične spletke in bil napaden s strani medijev, kar ga je sčasoma prisililo k odstopu od projekta, preden je bil dokončan. Postavil je osnovno strukturo, notranjost pa je prepustil dokončati drugim.

Operna hiša ima okoli tisoč sob, od tega pet gledališč, pet vadbenih študijev, dve glavni dvorani, štiri restavracije, šest barov ter številne trgovine.

Streha je zgrajena iz več kot milijon loščenih belih granitnih plošč, uvoženih iz Švedske. Ploščice imajo samoočiščevalno lastnost, kljub temu jih je potrebno redno vzdrževati in pogosto tudi zamenjati.


Slika 4: Jørn Utzon, 1973, Sydneyjska operna hiša, Avstralija

Notranjost je oblikovana iz avstralskega rožnatega granita in lesa. V dvoranah je prostora za več kot 5500 obiskovalcev.

Operna hiša je postala najbolj znana in največkrat fotografirana stavba dvajsetega stoletja.

Kuvajtski državni zbor

Leta 1959 je Utzon obiskal Iran. Navdušen nad mestno arhitekturo, je dobil navdih za kasnejše oblikovanje stavbe državnega zbora v arabskem mestu Kuvajt.


Slika 5: Jørn Utzon, 1982. Kuwait National Assembly building, Arabija

Stavba je bila zasnovana v obliki drevesa. Glavni hodnik se nahaja v »deblu«, prostori pa v »krošnji«.

Stavbo sestavljajo štirje glavni elementi; velika konferenčna dvorana, mošeja, reprezentativni prostori in pokriti trg. Mošeja je nekoliko nagnjena proti Meki, s čimer je poudarjena njena neodvisnost od vladnih prostorov.


Slika 6: Jørn Utzon, 1982, strop v Kuwait National Assembly building, Arabija

Kot za vso tradicionalno islamsko arhitekturo, je tudi za to stavbo značilno, da nima klasičnih oken. Knjižnica in hodniki dobivajo svetlobo skozi strešna okna.

Streha stavbe predstavlja tkanino s scefranimi robovi enotne višine, razen nad konferenčno dvorano in mošejo.

Z nekaj izjemami je stavba sestavljena in zgrajena montažnih betonskih elementov.

Skagen Odde naravni center

Center se nahaja v mestu Skagen in je najbolj severno ležeča stavba tega območja. Posvečen je naravi, njeni duši, miru, vsemu tistemu, kar danes težko najdemo v vsakdanjem življenju.

Čeprav je projekt Utzonova ideja, je gradnjo vodil njegov sin Jan. Namen centra je, da bi obiskovalci več izvedeli o pesku, vodi, vetru in svetlobi


Slika 7: Jørn Utzon, 2000, Skagen Odde Naravni center, Danska

Center obdaja štiri metre visok opečnat zid, ki ščiti območje pred pogostimi viharji. Znotraj obzidja stojijo sive betonske stavbe s črnimi piramidastimi strehami, na katerih so nameščena strešna okna. Med stavbami so manjša dvorišča povezana s stezami in bazeni.


Slika 8: Jørn Utzon, 2000, Skagen Odde Naravni center, Danska

Z razglednega stolpa se odpira razgled na peščene sipine, ki so bile navdih številnim danskim umetnikom.

Can Lis

Uzton je po obisku Avstralije, ter tamkajšnjih nesoglasjih z oblastmi glede gradnje Sydneyske operne hiše, leta 1966 odšel na Mallorco. Otok ga je popolnoma navdušil in se tako odločil, da tam zgradi poletno rezidenco za svojo ženo Lis Utzon ter jo tudi poimenoval po njej.

Hiša je zgrajena na vrhu pečine, na skrajno južnem delu otoka. Hiša je odprta, zračna in prostorna. Ima kuhinjo, jedilnico, študijsko sobo, dve dnevni sobi, ter tri spalnice in prostor namenjen gostom. Betonska streha je položena z rumenimi opekami, medtem ko je stransko pročelje hiše obdelano v kitajskem stilu, podobno kot Fredensborgske hiše, vrsta bivalnih komplesov na Danskem, zasnovanih za penzionerje, Utzonov prvi večji arhitekturni projekt.

Hišo je Uzton obdržal kot svojo rezidenco skoraj 20 let. Kasneje se je odločil za gradnjo še ene hiše na otoku. Imenovano Can Feliez, zgrajeno na bolj osamljenem delu otoka. Zanjo se je odločil zaradi nenehnega pljuskanja valov ob pečino in preveliki izpostavljenosti soncu, ter nezaželenega obiskovanja turistov in arhitekturnih navdušencev, ki so velikokrat prišli stavbo občudovati, jo fotografirati in se sprehajat v njeni okolici.


Slika 9: Jørn Utzon, 1971, Can Lis, Mallorca

Bagsværdska cerkev

Utzon je v svojem življenju prispeval več kot le eno mojstrovino. Zasnoval je luteransko cerkev v Bagsværdu, severno od Kopenhagna, kjer je v 16. stoletju kralj Danske dovolil, da se je porušilo cerkev, ter opeke uporablo za obnovo škofijskega dvorca. Mesto je bilo brez cerkve 400 let, dokler ni pastor videl nekaj Utzonovih del. Na neki razstavi sta dva duhovnika prosila Utzona, če bi lahko zasnoval novo cerkev. Utzonu se je to zdela najboljša naloga, kar jih arhitekt lahko dobi.


Slika 10: Jørn Utzon, 1976, cerkev Bagsværd, Danska

Navdih za cerkev je dobil, ko je učil na Havajski univerzi, kjer je veliko časa preživel na obali. Nekega večera ga je pritegnil prehod oblakov, za katerega je menil, da bi lahko bila osnova za strop cerkve.


Slika 11: Jørn Utzon, 1976, notranjost cerkve Bagsværd, Danska

Notranjost je bela, kar poudari naravno svetlobo, ki prihaja skozi visoka okna, razporejena čez celotno širino cerkvene ladje. To ustvarja videz prodora svetlobnih žarkov skozi oblake.

Zaradi ozke parcele je tudi cerkev ozka. Obdana je z brezami, zunanjost pa je oblečena v bele betonske plošče in bele ploščice.

Utzon center

V Aalborgu, kjer je odraščal, je danes postavljen Utzon center. Idejo zanj je dala univerza v Aalborgu in to je zadnje Utzonovo delo. Pri projektu mu je pomagal sin Kim.

Center, ki je sestavljen iz številnih posameznih stavb, ki ščitijo dvorišča pred vetrom, je postavljen na platformo, ki sega v morje.


Slika 12: Jørn Utzon, 2008, Utzon Center, Danska

Streha je močno razčlenjena in reflektivna. Prostori so dobro razsvetljeni.


Slika 13: Jørn Utzon, 2008, Utzon Center, Danska

ZAKLJUČEK

Utzon se je s svojim posebnim pristopom k arhitekturi pomešanim s izjemnim čutom za upoštevanje naravnih in kulturnih form, ter velikim vplivom antične majevske arhitekture in arhitekturnih elementov Severne Azije vključno s Kitajsko in Japonsko, uveljavil kot svetovno znan arhitekt. V vsakem Utzonovem delu lahko vidimo njegovo izjemno senzibilnost, vpliv narave, ter njenih form in njegovo upoštevanje funkcije dokončane stavbe. Njegova dela segajo izven njegove domovine, deloval je tudi v Švici, Avstraliji, Iranu in Španiji, kjer žanjejo izjemen uspeh in občudovanje številnih navdušencev arhitekture.

SUMMARY

Jørn Oberg Utzon was a well renowed Danish architect. He attended the Royal Danish Academy of Fine Arts in Copenhagen. He was the only Danish architect who made a significant contribution to the global development of modernism . Utzon is most notable for designing the Sydney Opera House in Australia, which was declared a World Heritage Site on 28 June 2007, making Utzon the second person to have received such recognition for one of his works during his lifetime, after a Brazilian architect Oscar Neimeyer. Other well known and noteworthy works of his include Bagsværd church near Copenhagen and the National Assembly Building in Kuwait.

Utzon’s architectural influence is manifest on three levels: the emphasis given to the roof element, the importance given to the grounding of the building, and the commitment to “the cultural validity of organic growth”.Utzon had a Nordic sense of concern for nature, which, in his design, emphasized the synthesis of form, material and function for social values. His fascination with the architectural legacies of the ancient Mayas, the Islamic world, China and Japan enhanced his vision. This developed into what Utzon later referred to as additive architecture, comparing his approach to the growth patterns of nature.

Utzon did not obtain many commissions in his mother country but his importance was considerable in terms of direct imitation or inspiration.


Slika 14: Jørn Utzon, 1958-1973, Utzon pred gradbiščem Syndeyske opere

VIRI:

Besedilni viri:

Andersen, Michael Asgaard. 2013. Jorn Utzon: Drawings and Buildings. Prva izdaja. ZDA: Princeton Architectual Press. 9781616891800

Møller, Henrik, in Nagel, Per. 2006. Jørn Utzon: Houses. Prva izdaja. Danska: Living Architecture

Utzon Center [ uradna spletna stran ]. [Citirano 17.1.2019, 13:48]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.utzoncenter.dk/>

Skagen Odde Naturcenter [ uradna spletna stran ].  [Citirano 27.1.2019, 13:50] Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.skagen-natur.dk/>

JØRN UTZON. Denmark.dk, the official website of Denmark. [Citirano 17.1.2019; 13:56] Dostopno na spletnem naslovu: <http://denmark.dk/en/meet-the-danes/great-danes/architects/joern-utzon/>

Slikovni viri:

Slika 1: Ole Haupt, 2000, Utzonov portret v vili Can Lis [slika]. [Citirano 27.1.2019; 14:01] Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/J%C3%B8rn_Utzon > (CC)

Slika 2: revija Zodiac, 1962, Utzon z maketo stropa Sydneyjske opere, Avstralija [slika]. [citirano 31.1.2019, 17:44] Dostopno na spletnem naslovu: < https://veredes.es/blog/en/el-penalti-de-jorn-utzon-borja-lopez-cotelo/> (CC BY-NC-SA 2.0)

Slika 3: NSW Government, 1958, skica Sydneyjske opere [slika]. [Citirano 31.1.2019; 17:47]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.records.nsw.gov.au/image/12707_00028 > (CC BY)

Slika 4: Bjarte Sorensen, 2005, panoramska slika Sydneyjske operne hiše, Avstralija [slika]. [Citirano 31.1.2019; 17:49] Dostopno na spletnem naslovu: <https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/40/Sydney_Opera_House_Sails.jpg >(CC BY-AS 3.0)

Slika 5: xiquinhosilva, 2008, Kuwait National Assembly building, Arabija [slika]. [citirano 31.1.2019, 17:52] Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Kuwait_National_Assembly_Building > (cc)

Slika 6: avtor neznan, 1982, strop v Kuwait National Assembly building, Arabija [slika]. [citirano 31.1.2019; 17:55] Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.keywordbasket.com/am9ybiB1dHpvbiBrdXdhaXQ/> (PB)

Slika 7: Jørgen Larsen, 2008, Skagen Odde Naravni center, Danska [slika]. [Citirano 31.1.2019; 17:59] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.archinform.net/projekte/29428.htm > (CC BY-SA 3.0)

Slika 8: John Nuttall, 2013, Skagen Odde Naravni center, Danska [slika]. [Citirano 31.1.2019; 18:02] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/16822508@N05/9093737353/in/photolist-eRzMi4 > (CC BY 2.0)

Slika 9: Jose Antonio Sumay Rey, 2016, Can Lis, Mallorca [slika],[Citirano 18.1.2019; 18:05] Dostopno na spletnem naslovu:<https://veredes.es/blog/en/una-manana-can-lis-jose-antonio-sumay-rey/ > (CC BY NC SA 2.0)

Slika 10: Erik Christensen, 2010, cerkev Bagsværd, Danska [slika]. [Citirano 31.1.2019; 18:08] Dostopno na spletnem naslovu: <http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/04/Bagsv%C3%A6rd.3.jpg> (CC BY-SA 3.0)

Slika 11: seier+seier, 2011, cerkev Bagsværd, Danska [slika]. [Citirano 31.1.2019; 18:12] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/seier/5958688179/> (CC BY 2.0)

Slika 12: Astrid Westvang, 2011, Utzon Center, Danska [slika]. [Citirano 31.1.2019; 18:14] Dostopno na spletnem naslovu: < https://www.flickr.com/photos/astrid/27617700608/in/photolist-J5tWcS-kQCd7Y-kDuspt-okSvMS-h3Chr1-kDuXmp-FUvSgi-H8xJC-4Eahp2-atB2VY-ZNoHMo-asM3zL-8vULRH-8vUTFT-hwR5fR-LhrTq-H8xQm-eRzMi4-32BnG9-kDuqSF-hLpCSn-ZR69qP-kDuWMP-FA8cfN-FUvRGc-32BomQ-vXW7LK-bE1i8i-r4C61v-LhmkB-LgxzF-7ax5gb-e3xtjV-e5JQnq-qpid1x-HAqLPj-kDwD4E-81NnTF-ZLnDoG-63LiLg-FUvSjp-6gZodn-r4BNxv-6h4qZy-6h4L3G-6h4GGW-6gZsjR-6h4AgE-6h4HmE-6h4tmA> (CC BY-NC-ND 2.0)

Slika 13: G Travels, 2017, Utzon Center, Danska [slika]. [Citirano 31.1.2019; 18:18] Dostopno na spletnem naslovu: < https://www.flickr.com/photos/g_travels/26192199079/in/photolist-FUvSgi-H8xJC-4Eahp2-atB2VY-ZNoHMo-asM3zL-8vULRH-8vUTFT-hwR5fR-LhrTq-H8xQm-eRzMi4-32BnG9-kDuqSF-hLpCSn-ZR69qP-kDuWMP-FA8cfN-FUvRGc-32BomQ-vXW7LK-bE1i8i-r4C61v-LhmkB-LgxzF-7ax5gb-e3xtjV-e5JQnq-qpid1x-HAqLPj-kDwD4E-81NnTF-ZLnDoG-63LiLg-FUvSjp-6gZodn-r4BNxv-6h4qZy-6h4L3G-6h4GGW-6gZsjR-6h4AgE-6h4HmE-6h4tmA-6gZANH-6gZxNx-6gZjgk-riKETj-6gZk2z-6gZCsc> (CC BY-NC 2.0)

Slika 14: Forgemind ArchiMedia, 2014, Portret Utzona pred Sydneysko opero med gradnjo [slika]. [Citirano 31.1.2019; 18:25] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/eager/12629047863/in/photolist-keZaWx-7FWmGp-8VXvbk-dNXQ42-pkqvuW-LffqW-3muEL2-3mz5rA-oXYUQe-LesNW-oXVmfG-daSKv3-asM3zL-dUqhc2-a31qJj-9YN4Nq-6XJyoi-NMGmX-eRzMi4-6V56Ze-a1ncyy-a3iKho-a2AL3t-nY5d7r-4LArEe-3mz2dy-LhrTq-LdegE-8W1wGL-HXxCd-a2XzxX-4gjM6f-iEYSfh-4Ls84o-H8xQm-nW1dJB-8WavX2-Mv3NDM-3mutaR-6Ug7CN-9YEfee-NMeVq-dPysHE-NMf5h-8WXML4-jNA9nM-32BnG9-32BomQ-9Ym1b8-NMeYf> (CC BY 2.0)

 

Besedilo so urejali:

  • Petrovšek Neža (2014-2015),
  • Flogie Žan (2015-2016),
  • Štravs Jernej (2016-2017),
  • Žilavec Nika (2018-2019)